10. 7. 2018
Trnovska planota: brez cest ne bo razvoja!

Na zadnji seji mestnega sveta je Simon Rosič – Rosko v imenu Goriške.si župana pozval, naj skupaj s predstavniki ajdovske in tolminske občine ter predstavniki območnih volilnih okrajev v državnem zboru in državnem svetu oblikuje zavezništvo, ki se bo s skupnimi močmi zavzelo za asfaltacijo ceste Čepovan-Lokve-Predmeja in adaptacijo posameznih odsekov na cesti Solkan-Lokve.
V mesecu juniju je MONG kot ena izmed treh občin namreč postala soustanoviteljica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, ki naj bi skrbel za celovit razvoj Nove Gorice in Vipavske doline. Iz imena samega pa tudi iz strukture zavoda je razvidno, da bo razvoj destinacije slonel na dveh razvojnih oseh, ponovno pa se zdi, da bodo višjeležeči in demografsko ogroženi kraji novogoriške in ajdovske občine zapostavljeni.
Banjška planota, Čepovanska dolina in Trnovski gozd, ki se navezujejo na predele Gore, Hrušice in Nanosa v ajdovski občini, vsi ponujajo neokrnjeno naravo, bogato tradicijo, poletno svežino in zlasti mir. Glede na razvojne trende slovenskega turizma in čedalje večjo obremenjenost z obiskom v najbolj znanih turstičnih krajih ravno z zgoraj naštetimi danostmi ponujajo edinstveno primerjalno prednost. Celotno območje je nadvse primerno tudi za razvoj športnega turizma, za katerega se v Goriški.si zavzemamo že več let.
Za realizacijo takšne ideje pa je predpogoj urejena in asfaltirana cestna povezava, ki bi simbolično in dejansko povezala naštete predele v enovito turistično subdestinacijo, hkrati pa preko višjeležečih predelov obeh občin povezala tudi turistični makrodestinaciji Osrednja Slovenija in Alpska Slovenija. Navedeno povezavo predstavlja državna cesta Kalce-Col-Predmeja-Lokve-Čepovan-Most na Soči, ki na dveh odsekih (Predmeja-Lokve in Lokve-Čepovan) v skupni izmeri cca. 12 km še vedno ni asfaltirana, kar predstavlja težavo pri enovitem turističnem razvoju tega območja.
Drugi pomemben cestni odsek, ki bi bil kot dostop iz Nove Gorice za učinkovitejši turistični razvoj planote nujno potreben sanacije, predstavlja državna cesta Solkan-Lokve, na kateri so kljub nekaterim investicijskim in vzdrževalnim delom (gradnja krožišča na Prevali, širitev odseka med Prevalo in Ravnico, preplastitev posameznih odsekov med Trnovim in Lokvami) še vedno posamezni odseki, nujno potrebni adaptacije.
Razvoj turizma se ne meri z obsegom ustanovljenih zavodov, temveč s konkretnimi projekti. Kljub temu, da gre za odseke državnih cest, je posodobitev državne prometne infrastrukture v lokalnem okolju najprej odvisna od politične volje predstavnikov občin, ki pri zasledovanju skupnih ciljev znajo in zmorejo povezati relevantne deležnike. Pred slabim desetletjem so bila sredstva za zgoraj opisani projekt že zagotovljena, pa je zmanjkalo politične in strokovne preudarnosti za njegovo realizacijo. Od župana tokrat pričakujemo, da bo sposoben prikazati dovolj politične angažiranosti in spretnosti za izvedbo tega projekta, s katerim bi se široko odprla vrata turističnemu, gospodarskemu in demografskemu razvoju tega področja.