Intervju z Ano Jug, soustanoviteljico pro bono ambulante v Novi Gorici in mestno svetnico Goriške.si
Doslej o vas v politiki ni bilo slišati. Kako to, da ste se odločili za kandidiranje za mestno svetnico ?
Politika me ni nikoli pretirano zanimala, raje imam delo, ki daje rezultate (smeh). Ko pa sem ugotovila, da svojih ciljev ne bom mogla uresničiti, če se ne približam centrom odločanja, sem se odločila za kandidaturo na lokalnih volitvah. Prvi od mojih ciljev je bila ustanovitev ambulante za osebe z blokiranimi zdravstvenimi karticami ali brez njih. O tem, katera politična opcija mi je blizu, mi ni bilo treba dolgo razmišljati. Odločila sem se za GORIŠKO.SI, ki me je sprejela in mislim, da delujemo dokaj uravnoteženo.
Od kod ideja za ustanovitev pro bono ambulante, torej ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja?
Vsake toliko časa zaidem na strani Statističnega urada Slovenije. To je eden od najbolj realnih poročevalcev o stanju v Sloveniji, noben medij mu ni kos. Podatki so alarmantni, Slovenija je vedno bolj bogata država revnih in socialno ogroženih državljanov. Lahko to razumete? Vedno več ljudi ne more do zdravnika, vedno več je akcij zbiranja denarja za operacije naših otrok v tujini… Preprosto, hotela sem pomagati in pot me je pripeljala v Čezvesoljsko Zombi cerkev blaženega zvonjenja, novo versko skupnost, ki veruje v dobro in vse svoje aktivnosti usmerja v dobrodelne namene, nima in noče imeti premoženja ter kaže ogledalo vladajoči politični, gospodarski in verski estradi, ki pozablja na sočloveka. Po enoletni dobrodelni aktivnosti v tej verski skupnosti, ko sva s sestro Lili Remec (soustanoviteljico), spoznali nekaj ljudi, ki so jim vrata v zdravstvene ustanove zaprta, sva poskušali ugotoviti, koliko je vseh teh ljudi na območju Goriške regije. Dobri dve leti nazaj sva ugotovili, da jih je preko 400, v preteklem letu že preko 600 mesečno. Odločitev je padla brez velikega razmišljanja. Uresničitev pa, kot sem že povedala, sem videla v vključitvi v lokalno »oblast« (smeh). Sicer pa me je tudi GORIŠKA.SI navdihovala s svojim entuziazmom, pokončnostjo, apolitičnostjo in nečem, kar je skoraj izumrlo in smo mu včasih rekli »mož beseda«.
Kakšna je bila vaša vloga v tem projektu?
Moja naloga, poleg pobude v Mestnem svetu, je bila bolj pravne narave, ampak preden smo prišli do skorajšnjega srečnega konca, sem bila deklica za vse, od organizatorke prireditev, scenaristke, režiserke, managerke, producentke, finančnice, čistilke, strežnice….
Projekta smo se lotili tako, da smo znotraj verske skupnosti ustanovili Hišo dobrot. To je pravna oseba verske skupnosti (enak status kot Karitas pri RKC), opravlja pa humanitarne dejavnosti, med katere sodi tudi pro bono ambulanta. Pri tem ni nepomembno, da ima verska pravna oseba ugodnejši status od drugih pravnih oseb.
Ker mora za razliko od drugih zdravstvenih ustanov pro bono ambulanta sama skrbeti za svoje financiranje, smo pričeli z različnimi akcijami, ki so jih izdatno podpirali člani verske skupnosti in člani gibanja Goriška.si. V amfiteatru gradu Kromberk smo organizirali koncert šansonov Svetlane Makarovič z gosti, ki so ves izkupiček koncerta darovali ambulanti. Orali smo ledino v šempeterskem Mladinskem centru z dobrodelno avkcijo umetniških slik in unikatnega nakita, Založba SANJE nam je omogočila sodelovanje, tako da ponujamo njene knjige pod izjemno ugodnimi pogoji, pri čemer je vsa razlika v ceni namenjena pro bono ambulanti, tudi člani Goriške.si so se izkazali s svojimi donacijami in prostovoljnim delom. Ne vem natančno, koliko je bilo donatorjev in kdo so, lahko pa rečem, da mi je veliko aktivistov v Hiši dobrot in pri Goriški.si okrepilo vero v dobro in dobrodelnost in da ta vera daje rezultate. Ne smem pozabiti omeniti tudi Mestne občine Nova Gorica, župana, svetnikov in načelnice Marinke Saksida, ki so podprli projekt in tudi sami prispevali, da smo danes tik pred otvoritvijo ambulante in jutri začnemo reševati zdravje in življenje…
Kakšne bodo vaše nadaljne aktivnosti v zvezi s pro bono ambulanto?
Kar precej jih je, sestra Lili bo bolj okupirana neposredno z ambulanto, sama pa bom nadaljevala s pravnim delom, kjer se počutim tudi najbolj domače. Vsekakor bomo vsi skupaj morali poskrbeti tudi za minimalna sredstva, kot so stroški rabe in podobno, da bo ambulanta lahko nemoteno obratovala.
V planu imam povezovanje z drugimi pro bono ambulantami, s pomočjo katerih želim začeti z aktivnostmi za ureditev statusa pro bono ambulant v Sloveniji. Slovenska pravna regulativa namreč pro bono ambulant ne ureja, čeprav nastaja že peta tovrstna ambulanta v Sloveniji. Želela bi si, da se uredi status takih ambulant, standardi in ne nazadnje tudi financiranje, da ne bodo odvisne od dobre volje donatorjev in od socialnih razpisov. Ko sem se lotila tega projekta, sem bila začudena nad tem, da zdravstveni delavci ne morejo opravljati javnih del. To je zame velika ironija, kajti prav oni obvladajo veščine, ki so še kako pomembne za javno dobro. Navadno se pošalim, da je poklic zdravnika edini poklic, ki ga mora človek opravljati tudi na »črno«, sicer izgubi službo na »belo«, pri tem mislim na Hipokratovo zaprisego in zdravnikovo pomoč pri prometni nesreči (nasmeh).
Poslanska pobuda za ureditev statusa pro bono ambulant je že podana, dela torej ne zmanjka...
Imate še kakšne načrte kot mestna svetnica?
Seveda jih imam, še veliko. Ta hip delujem na segmentu vode, kjer se je še v preteklem letu veliko govorilo, da želi EU liberalizirati trg s pitno vodo, pa jim je vseevropska peticija (1,66 mio podpisov) začasno te pohlepne želje preprečila. Če še niste, podpišite peticijo, ki zahteva vpis neodtujljive pravice do vode v Slovensko ustavo, da nas takšni apetiti ne prehitijo.
Eden pomembnih ciljev, za katere si močno želim, da jih skupaj uresničimo, je še čim boljša samooskrba regije z zdravo hrano ter zavarovanje avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta v obrambi pred grozečimi čezatlatskimi sporazumi, ki jih pohlepni, od kapitala zasvojeni politiki znajo celo podpisati, ne da bi se zavedali, kaj nam prinašajo. Z mojim predlogom sem sicer mestno upravo in odbor za gospodarstvo že seznanila, vendar dlje od tega nisem prišla, ker sem bila okupirana z ambulanto. Bom pa v kratkem nadaljevala, obljubim.
Hvala in uspešno še naprej!
Politika me ni nikoli pretirano zanimala, raje imam delo, ki daje rezultate (smeh). Ko pa sem ugotovila, da svojih ciljev ne bom mogla uresničiti, če se ne približam centrom odločanja, sem se odločila za kandidaturo na lokalnih volitvah. Prvi od mojih ciljev je bila ustanovitev ambulante za osebe z blokiranimi zdravstvenimi karticami ali brez njih. O tem, katera politična opcija mi je blizu, mi ni bilo treba dolgo razmišljati. Odločila sem se za GORIŠKO.SI, ki me je sprejela in mislim, da delujemo dokaj uravnoteženo.
Od kod ideja za ustanovitev pro bono ambulante, torej ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja?
Vsake toliko časa zaidem na strani Statističnega urada Slovenije. To je eden od najbolj realnih poročevalcev o stanju v Sloveniji, noben medij mu ni kos. Podatki so alarmantni, Slovenija je vedno bolj bogata država revnih in socialno ogroženih državljanov. Lahko to razumete? Vedno več ljudi ne more do zdravnika, vedno več je akcij zbiranja denarja za operacije naših otrok v tujini… Preprosto, hotela sem pomagati in pot me je pripeljala v Čezvesoljsko Zombi cerkev blaženega zvonjenja, novo versko skupnost, ki veruje v dobro in vse svoje aktivnosti usmerja v dobrodelne namene, nima in noče imeti premoženja ter kaže ogledalo vladajoči politični, gospodarski in verski estradi, ki pozablja na sočloveka. Po enoletni dobrodelni aktivnosti v tej verski skupnosti, ko sva s sestro Lili Remec (soustanoviteljico), spoznali nekaj ljudi, ki so jim vrata v zdravstvene ustanove zaprta, sva poskušali ugotoviti, koliko je vseh teh ljudi na območju Goriške regije. Dobri dve leti nazaj sva ugotovili, da jih je preko 400, v preteklem letu že preko 600 mesečno. Odločitev je padla brez velikega razmišljanja. Uresničitev pa, kot sem že povedala, sem videla v vključitvi v lokalno »oblast« (smeh). Sicer pa me je tudi GORIŠKA.SI navdihovala s svojim entuziazmom, pokončnostjo, apolitičnostjo in nečem, kar je skoraj izumrlo in smo mu včasih rekli »mož beseda«.
Kakšna je bila vaša vloga v tem projektu?
Moja naloga, poleg pobude v Mestnem svetu, je bila bolj pravne narave, ampak preden smo prišli do skorajšnjega srečnega konca, sem bila deklica za vse, od organizatorke prireditev, scenaristke, režiserke, managerke, producentke, finančnice, čistilke, strežnice….
Projekta smo se lotili tako, da smo znotraj verske skupnosti ustanovili Hišo dobrot. To je pravna oseba verske skupnosti (enak status kot Karitas pri RKC), opravlja pa humanitarne dejavnosti, med katere sodi tudi pro bono ambulanta. Pri tem ni nepomembno, da ima verska pravna oseba ugodnejši status od drugih pravnih oseb.
Ker mora za razliko od drugih zdravstvenih ustanov pro bono ambulanta sama skrbeti za svoje financiranje, smo pričeli z različnimi akcijami, ki so jih izdatno podpirali člani verske skupnosti in člani gibanja Goriška.si. V amfiteatru gradu Kromberk smo organizirali koncert šansonov Svetlane Makarovič z gosti, ki so ves izkupiček koncerta darovali ambulanti. Orali smo ledino v šempeterskem Mladinskem centru z dobrodelno avkcijo umetniških slik in unikatnega nakita, Založba SANJE nam je omogočila sodelovanje, tako da ponujamo njene knjige pod izjemno ugodnimi pogoji, pri čemer je vsa razlika v ceni namenjena pro bono ambulanti, tudi člani Goriške.si so se izkazali s svojimi donacijami in prostovoljnim delom. Ne vem natančno, koliko je bilo donatorjev in kdo so, lahko pa rečem, da mi je veliko aktivistov v Hiši dobrot in pri Goriški.si okrepilo vero v dobro in dobrodelnost in da ta vera daje rezultate. Ne smem pozabiti omeniti tudi Mestne občine Nova Gorica, župana, svetnikov in načelnice Marinke Saksida, ki so podprli projekt in tudi sami prispevali, da smo danes tik pred otvoritvijo ambulante in jutri začnemo reševati zdravje in življenje…
Kakšne bodo vaše nadaljne aktivnosti v zvezi s pro bono ambulanto?
Kar precej jih je, sestra Lili bo bolj okupirana neposredno z ambulanto, sama pa bom nadaljevala s pravnim delom, kjer se počutim tudi najbolj domače. Vsekakor bomo vsi skupaj morali poskrbeti tudi za minimalna sredstva, kot so stroški rabe in podobno, da bo ambulanta lahko nemoteno obratovala.
V planu imam povezovanje z drugimi pro bono ambulantami, s pomočjo katerih želim začeti z aktivnostmi za ureditev statusa pro bono ambulant v Sloveniji. Slovenska pravna regulativa namreč pro bono ambulant ne ureja, čeprav nastaja že peta tovrstna ambulanta v Sloveniji. Želela bi si, da se uredi status takih ambulant, standardi in ne nazadnje tudi financiranje, da ne bodo odvisne od dobre volje donatorjev in od socialnih razpisov. Ko sem se lotila tega projekta, sem bila začudena nad tem, da zdravstveni delavci ne morejo opravljati javnih del. To je zame velika ironija, kajti prav oni obvladajo veščine, ki so še kako pomembne za javno dobro. Navadno se pošalim, da je poklic zdravnika edini poklic, ki ga mora človek opravljati tudi na »črno«, sicer izgubi službo na »belo«, pri tem mislim na Hipokratovo zaprisego in zdravnikovo pomoč pri prometni nesreči (nasmeh).
Poslanska pobuda za ureditev statusa pro bono ambulant je že podana, dela torej ne zmanjka...
Imate še kakšne načrte kot mestna svetnica?
Seveda jih imam, še veliko. Ta hip delujem na segmentu vode, kjer se je še v preteklem letu veliko govorilo, da želi EU liberalizirati trg s pitno vodo, pa jim je vseevropska peticija (1,66 mio podpisov) začasno te pohlepne želje preprečila. Če še niste, podpišite peticijo, ki zahteva vpis neodtujljive pravice do vode v Slovensko ustavo, da nas takšni apetiti ne prehitijo.
Eden pomembnih ciljev, za katere si močno želim, da jih skupaj uresničimo, je še čim boljša samooskrba regije z zdravo hrano ter zavarovanje avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta v obrambi pred grozečimi čezatlatskimi sporazumi, ki jih pohlepni, od kapitala zasvojeni politiki znajo celo podpisati, ne da bi se zavedali, kaj nam prinašajo. Z mojim predlogom sem sicer mestno upravo in odbor za gospodarstvo že seznanila, vendar dlje od tega nisem prišla, ker sem bila okupirana z ambulanto. Bom pa v kratkem nadaljevala, obljubim.
Hvala in uspešno še naprej!