30. 8. 2018
Divji prašiči: ukrepajmo celovito in varno!
Goriška.si je z današnjim pozivom mestnemu svetu in županu predlagala celovit in strokovno utemeljen nabor ukrepov za čimprejšnjo omejitev škod, ki jih divji prašiči povzročajo v okolici Nove Gorice in v spodnji Vipavski dolini. Problematika je kompleksna in obsega širše območje, zato se mora reševati v vseh gozdovih na Goriškem. V Panovcu, v katerem je izvajanje lova omejeno, naj se s spremembo odloka dovoli postavitev privabljalnih krmišč in izvajanje individualnega lova iz visokih prež. Skupinski lov zaradi usklajene rabe gozdnega prostora ter varnosti občanov in prometa ni primeren način izvajanja lova v mestnem gozdu.
Župana pozivamo, naj predlog ukrepov še enkrat uskladi s stroko in pri pristojnih državnih organih doseže takojšnje ukrepanje. Kljub temu, da je upravljanje z divjadjo v pristojnosti države, mora namreč lokalna skupnost kot entiteta, ki v prvi vrsti skrbi za lokalno prebivalstvo, v tem procesu prevzeti kar se da aktivno vlogo, se problema lotiti celovito, načrtno in usklajeno z vsemi deležniki, ki bodo morali v procesu sodelovati.
Ob koncu meseca julija se je na Goriškem odprla žgoča razprava na temo škod, ki jih divji prašiči povzročajo na kmetijskih površinah in ob naseljih. Škode po divjem prašiču naraščajo iz leta v leto in se v zadnjem času pojavljajo tudi v neposredni bližini naselij, ob hišah in vrtovih občank in občanov. Številčnost divjega prašiča je predvsem posledica velike rodnosti divjih svinj, prepleta gozdne, kmetijske in urbane krajine ter premalo intenzivnega izvajanja raznovrstnih ukrepov, s katerimi bi se škode omejevale, zaradi česar je problematika v zadnjih letih eskalirala.
Osnovni ukrep, s katerim se uravnava številčnost divjadi, je njen odvzem iz okolja z odstrelom. Zaradi prevelike populacije je lov na divjega prašiča v zadnjih letih odprt vse leto, odvzem pa navzgor neomejen. Kljub temu škode še kar naraščajo, kar pomeni, da populacije ne bo več mogoče uravnati zgolj z izvajanjem rednih ukrepov, temveč bo potrebno pristopiti k implementaciji raznovrstnih izrednih dejavnosti.
Župana MONG zato pozivamo, naj:
Župana pozivamo, naj predlog ukrepov še enkrat uskladi s stroko in pri pristojnih državnih organih doseže takojšnje ukrepanje. Kljub temu, da je upravljanje z divjadjo v pristojnosti države, mora namreč lokalna skupnost kot entiteta, ki v prvi vrsti skrbi za lokalno prebivalstvo, v tem procesu prevzeti kar se da aktivno vlogo, se problema lotiti celovito, načrtno in usklajeno z vsemi deležniki, ki bodo morali v procesu sodelovati.
Ob koncu meseca julija se je na Goriškem odprla žgoča razprava na temo škod, ki jih divji prašiči povzročajo na kmetijskih površinah in ob naseljih. Škode po divjem prašiču naraščajo iz leta v leto in se v zadnjem času pojavljajo tudi v neposredni bližini naselij, ob hišah in vrtovih občank in občanov. Številčnost divjega prašiča je predvsem posledica velike rodnosti divjih svinj, prepleta gozdne, kmetijske in urbane krajine ter premalo intenzivnega izvajanja raznovrstnih ukrepov, s katerimi bi se škode omejevale, zaradi česar je problematika v zadnjih letih eskalirala.
Osnovni ukrep, s katerim se uravnava številčnost divjadi, je njen odvzem iz okolja z odstrelom. Zaradi prevelike populacije je lov na divjega prašiča v zadnjih letih odprt vse leto, odvzem pa navzgor neomejen. Kljub temu škode še kar naraščajo, kar pomeni, da populacije ne bo več mogoče uravnati zgolj z izvajanjem rednih ukrepov, temveč bo potrebno pristopiti k implementaciji raznovrstnih izrednih dejavnosti.
Župana MONG zato pozivamo, naj:
- intenzivno sodeluje v procesu oblikovanja lokalne interventne skupine lovcev, ki bo lov izvajala na nelovnih površinah (torej tam, kjer škode nastajajo, vendar je izvajanje lova z zakonom prepovedano, lahko pa ga dovoli ministrstvo z izdajo odločbe), uredi financiranje takšne skupine in nabavo ustrezne opreme zanjo,
- za učinkovito delovanje interventne skupine in zagotavljanje varnosti pri izvajanju lova na nelovnih površinah oblikuje ustrezno podporno okolje, zlasti učinkovito komunikacijo med javnostjo, interventno skupino lovcev in policijo,
- v soglasju s strokovnimi institucijami in drugo zainteresirano javnostjo s sprejetjem ustreznih aktov za določen čas omogoči začasno postavitev privabljalnih krmišč v Panovcu ter s tem omogoči učinkovitejši individualni lov iz visokih prež, ki predstavlja najvarnejši način lova na divjega prašiča v mestnem gozdu, ki ga dnevno obišče med 500 in 1000 obiskovalcev,
- se nemudoma vključi v oblikovanje državnih mehanizmov za odpravljanje zaraščajočih površin v spodnji Vipavski dolini, ki prašičem nudijo zaklon na prehodu iz gozda na kmetijske površine ter na ta način lovcem onemogočajo izvajanje lova,
- zaradi prehajanja divjih prašičev s Krasa in Furlanije v spodnjo Vipavsko dolino vodi usklajevalni proces med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sosednjimi občinami ter slovenskimi in italijanskimi strokovnimi institucijami, na podlagi katerega bi se podobni ukrepi izvajali tudi v soseščini.
- preneha z zavajanjem glede obravnavane problematike ter s korektno razpravo o dejavnostih na področju preprečevanja škod po divjem prašiču seznani javnost.