Maj 2018
“Trudim se biti čimboljši človek.” |
|
Goca se kot aktivistka že vrsto let posveča ranljivim družbenim skupinam ter vzgojni in socialni problematiki. Že pred formalno ustanovitvijo gibanja Goriška.si je postala prostovoljka Humanitarnega društva Kid, prepoznavna pa je tudi kot ena izmed gonilnih sil projekta “5 za vzgojo”; organizirala je medgeneracijska druženja ter se vključevala v osveščanje o begunski problematiki. Sodelovala je pri vključevanju mladostnikov iz dežel brez spremstva v družbo in pri zbiranju življenjskih potrebščin za migrante in otroke iz revnih družin. Zelo odmevne so bile njene aktivnosti pri organizaciji tečaja slovenskega jezika za mlade matere priseljenke ter izdatna angažiranost pri tem, da je v Novi Gorici zaživela pro bono ambulanta.
Goca je zelo prijetna in vedno nasmejana oseba. Rada ima živali in dobro hrano, s svojim nogometnim znanjem pa je kos marsikateremu fantu. V maju je ob svetovnem dnevu pravične trgovine organizirala srečanje s Petro Doljak, goriško aktivistko s tega področja in znano izdelovalko oblačil in modnih dodatkov iz recikliranih materialov. Prav zato in tudi zaradi njenih dosedanjih aktivnosti smo jo izbrali za aktivistko meseca.
Goca, najprej te prosim, da se nam na kratko predstaviš. Kakšna je bila tvoja dosedanja življenjska pot in od kod izvira tvoja tenkočutnost do najbolj ranljivih skupin v družbi?
Doma sem iz Solkana, letos bom stara 29 let. Rada potujem, berem, zahajam v naravo, se družim z ljudmi ... Že od malih nog sem vedela, da želim svojo poklicno pot usmeriti v delo z otroki in da je to moje poslanstvo. Po poklicu sem vzgojiteljica predšolskih otrok, dokončati pa moram še študij pedagogike in andragogike. Mogoče je za mojo starost zanimiv podatek, da imam že deset let delovne dobe.
V situacije, ko lahko nekomu na kakršenkoli način pomagamo, prihajamo vsakodnevno. Največkrat so to le drobne pozornosti, ki jih lahko namenimo sočloveku, sama pa sem se odločila narediti korak več; z dobro voljo in željo ter seveda s svojim znanjem s tega področja želim pomagati večjemu številu ljudi, želim spreminjati družbo. Verjetno moja tenkočutnost izvira iz vzgoje in zgledov, ki sem jih bila deležna od svojih staršev, pa tudi iz tega, ker pri svojem delu pogosto vidim, kako malo je potrebno, da je življenje lepše. Velikokrat sama sebi zastavljam vprašanja, kakršna so kaj je smisel življenja?, kaj resnično šteje?, kakšno bo življenje po smrti najbližjih?, kako bo, ko umremo sami? in podobna. Takšna razmišljanja me odvračajo od obremenjevanja z neumnostmi in, na kratko, trudim se biti čimboljši človek.
Projekt "5 za vzgojo", s katerim si postala prepoznavna, je že vrsto let izjemno uspešen. Na Goriško si pripeljala številne priznane predavatelje, odziv poslušalcev je praviloma odličen, predavalnice so nabito polne. Kako se počutiš, ko se ozreš nazaj na prehojeno pot in kaj načrtuješ v zvezi s tem v prihodnosti?
Projekt “5 za vzgojo” mi je posebej pri srcu in mi vselej nariše nasmeh na obraz, ko se ozrem nazaj nanj. Z njim sem pridobila ogromno dragocenih znanj in izkušenj; delo pri tem projektu sicer ni bilo neposredno z otroki, vendar je namenjeno predvsem njim. Ponosna sem, da smo vseh pet let izpeljali projekt kot neprofiten in tako vrhunska predavanja ljudem ponudili po simbolični ceni. Bili smo eni prvih, ki smo prepoznali pomanjkanje vzgojno-izobraževalnih predavanj izven institucij na Goriškem, na nas pa se obračajo številne organizacije, ki nas vabijo k izvedbi v njihovih krajih.
Seveda bomo projekt “5 za” peljali naprej, še več, letos smo se odločili celo za njegovo nadgradnjo; ker razumevanje samega sebe praviloma doprinese k boljši vzgoji, se bomo od otrok usmerili k odraslim. Nov cikel, ki se bo začel novembra, smo poimenovali “5 za PSI - razumi sebe, razumi druge”.
Vključuješ se v delo z migranti, socialno ogroženimi otroki in drugimi. Kako je po tvojem mnenju na Goriškem poskrbljeno za ogrožene skupine in kaj bi lahko pri tem izboljšali?
V prvi vrsti sem prostovoljka Humanitarnega društva Kid iz Nove Gorice, ki pomaga otrokom v stiski. Želim izpostaviti, da so aktivnosti humanitarnih društev in podobnih organizacij lahko dvorezen meč, saj dajejo politiki in državnim organom potuho, da slabše ali pa sploh ne opravljajo svoje naloge. Po drugi strani so seveda nujno potrebna, ker prispevajo h krepitvi vezi med ljudmi; ti se družijo, so bolj sočutni in so - kot smo velikokrat že videli - pripravljeni stopiti skupaj. Konkretno na Goriškem najbolj pogrešam povezovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, na splošno pa je preveč birokracije in preveč ujetosti v utečene postopke, ki trajajo preveč časa.
Nepravična trgovina in instant potrošništvo resno ogrožata okolje, v katerem živimo, in hromita kritično misel in inovativnost posameznikov. Tudi na teh področjih si aktivna. Večkrat slišimo, da so aktivnosti na teh področjih le kaplja v morje in da so posamezniki in civilna združenja prešibki, da bi se postavljali po robu velikim korporacijam. Kako jim odgovarjaš? Kako naj danes ravna odgovoren potrošnik in kako naj vzgaja svoje otroke?
Menim, da je človeštvo s potrošništvom zašlo na stranpot in da nam je vse skupaj ušlo izpod nadzora. Današnji način življenja, predvsem zahodni, ima zelo visok davek. Ne gre samo za planet, temveč tudi za nas same in za družbo. Ugotavljam, da s tem izgubljamo vrednote. Vsakdo, ki mu pokažeš sliko izkoriščanja delavcev ali uničevanja okolja, se bo strinjal, da to ni prav, le malokdo pa bo naredil preklop pri sebi in ne bo kupil nizkocenovnega “hit” izdelka. S potrošništvom si ljudje polnijo emocionalni primanjkljaj ali si kupujejo vozovnice, ki jih bodo od manj prijetnih ali težkih miselnih situacij “odpeljale” v udobje; le-to je žal kratkotrajno in zahteva ponovitve. V okviru Goriške.si sem na temo pravične trgovine organizirala pogovor s Petro Doljak, ki ga bomo vsekakor še ponovili; vsake toliko časa organiziram čistilno akcijo ali pa se je udeležim . S tem želim opozoriti na smeti kot na posledico masovne potrošnje in nespoštovanja okolja.
Verjeti, da lahko drastično vplivamo na trg, korporacije in masovno potrošnjo je iluzorno. Podoba sveta, h kateri drvimo, našim prednikom ni bila predstavljiva. Vendar to ne pomeni, da so spremembe nepotrebne! Kvečjemu nasprotno! Vsaka družbeno odgovorna oseba bi morala biti seznanjena s to problematiko in vsak korak šteje! Kdor se poglobi v problem in ga začne reševati na osebni ravni, bo takoj opazil, koliko lahko stori posameznik s premišljenim in organiziranim nakupovanjem, z zmanjšanjem količine odpadkov, z uporabo trajnostnih in razgradljivih materialov, z razmislekom, koga ali kaj s svojim nakupom podpiraš (ponudbo ustvarja potrošnik) in podobno. Najbolje pa je, da se pred vsakim nakupom vsaj trikrat vprašamo, ali stvar res potrebujemo. Potrebno je ceniti dobre izdelke in jih biti pripravljeni tudi več plačati, imeti raje manj in kvalitetno, spoštovati delo vseh ljudi in tudi svoje, spoštovati vsa živa bitja in naravo. Pri vzgoji je pomembno, da zavestno oblikujemo navade odgovornega potrošnika, starosti primerno razlagamo in - kar je najpomembnejše, smo zgled!
Poleg lokalne politike in aktivizma si se nedavno aktivirala tudi na državnem nivoju. Zakaj si se odločila za ta korak? Kako se po tvojem mnenju politična skupina Levice, ki si se ji pridružila, in za katero tudi kandidiraš na bližajočih se parlamentarnih volitvah, razlikuje od drugih političnih skupin?
Na državnem nivoju sem se aktivirala, ker menim, da je veliko problemov, ki zahtevajo rešitve najprej na ravni države, in ker menim, da je potrebno politiko približati ljudem. Na živce mi gre, ker je veliko posameznikov apatičnih in menijo, da se jih politika ne tiče niti toliko, da bi šli volit; ne zavedajo se, da ima vsaka politična odločitev tudi vpliv na vsakdanje življenje posameznika in družbe. Za Levico sem se odločila, ker je najbližje mojim vrednotam, ker so z dosedanjim delom dokazali, da niso sami sebi namen in da jim je resnično mar za ljudi in okolje, ker je Levica kritična, misleča in čista - brez afer, in ker je prevetritev na političnem parketu nujno potrebna .
Goca je zelo prijetna in vedno nasmejana oseba. Rada ima živali in dobro hrano, s svojim nogometnim znanjem pa je kos marsikateremu fantu. V maju je ob svetovnem dnevu pravične trgovine organizirala srečanje s Petro Doljak, goriško aktivistko s tega področja in znano izdelovalko oblačil in modnih dodatkov iz recikliranih materialov. Prav zato in tudi zaradi njenih dosedanjih aktivnosti smo jo izbrali za aktivistko meseca.
Goca, najprej te prosim, da se nam na kratko predstaviš. Kakšna je bila tvoja dosedanja življenjska pot in od kod izvira tvoja tenkočutnost do najbolj ranljivih skupin v družbi?
Doma sem iz Solkana, letos bom stara 29 let. Rada potujem, berem, zahajam v naravo, se družim z ljudmi ... Že od malih nog sem vedela, da želim svojo poklicno pot usmeriti v delo z otroki in da je to moje poslanstvo. Po poklicu sem vzgojiteljica predšolskih otrok, dokončati pa moram še študij pedagogike in andragogike. Mogoče je za mojo starost zanimiv podatek, da imam že deset let delovne dobe.
V situacije, ko lahko nekomu na kakršenkoli način pomagamo, prihajamo vsakodnevno. Največkrat so to le drobne pozornosti, ki jih lahko namenimo sočloveku, sama pa sem se odločila narediti korak več; z dobro voljo in željo ter seveda s svojim znanjem s tega področja želim pomagati večjemu številu ljudi, želim spreminjati družbo. Verjetno moja tenkočutnost izvira iz vzgoje in zgledov, ki sem jih bila deležna od svojih staršev, pa tudi iz tega, ker pri svojem delu pogosto vidim, kako malo je potrebno, da je življenje lepše. Velikokrat sama sebi zastavljam vprašanja, kakršna so kaj je smisel življenja?, kaj resnično šteje?, kakšno bo življenje po smrti najbližjih?, kako bo, ko umremo sami? in podobna. Takšna razmišljanja me odvračajo od obremenjevanja z neumnostmi in, na kratko, trudim se biti čimboljši človek.
Projekt "5 za vzgojo", s katerim si postala prepoznavna, je že vrsto let izjemno uspešen. Na Goriško si pripeljala številne priznane predavatelje, odziv poslušalcev je praviloma odličen, predavalnice so nabito polne. Kako se počutiš, ko se ozreš nazaj na prehojeno pot in kaj načrtuješ v zvezi s tem v prihodnosti?
Projekt “5 za vzgojo” mi je posebej pri srcu in mi vselej nariše nasmeh na obraz, ko se ozrem nazaj nanj. Z njim sem pridobila ogromno dragocenih znanj in izkušenj; delo pri tem projektu sicer ni bilo neposredno z otroki, vendar je namenjeno predvsem njim. Ponosna sem, da smo vseh pet let izpeljali projekt kot neprofiten in tako vrhunska predavanja ljudem ponudili po simbolični ceni. Bili smo eni prvih, ki smo prepoznali pomanjkanje vzgojno-izobraževalnih predavanj izven institucij na Goriškem, na nas pa se obračajo številne organizacije, ki nas vabijo k izvedbi v njihovih krajih.
Seveda bomo projekt “5 za” peljali naprej, še več, letos smo se odločili celo za njegovo nadgradnjo; ker razumevanje samega sebe praviloma doprinese k boljši vzgoji, se bomo od otrok usmerili k odraslim. Nov cikel, ki se bo začel novembra, smo poimenovali “5 za PSI - razumi sebe, razumi druge”.
Vključuješ se v delo z migranti, socialno ogroženimi otroki in drugimi. Kako je po tvojem mnenju na Goriškem poskrbljeno za ogrožene skupine in kaj bi lahko pri tem izboljšali?
V prvi vrsti sem prostovoljka Humanitarnega društva Kid iz Nove Gorice, ki pomaga otrokom v stiski. Želim izpostaviti, da so aktivnosti humanitarnih društev in podobnih organizacij lahko dvorezen meč, saj dajejo politiki in državnim organom potuho, da slabše ali pa sploh ne opravljajo svoje naloge. Po drugi strani so seveda nujno potrebna, ker prispevajo h krepitvi vezi med ljudmi; ti se družijo, so bolj sočutni in so - kot smo velikokrat že videli - pripravljeni stopiti skupaj. Konkretno na Goriškem najbolj pogrešam povezovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, na splošno pa je preveč birokracije in preveč ujetosti v utečene postopke, ki trajajo preveč časa.
Nepravična trgovina in instant potrošništvo resno ogrožata okolje, v katerem živimo, in hromita kritično misel in inovativnost posameznikov. Tudi na teh področjih si aktivna. Večkrat slišimo, da so aktivnosti na teh področjih le kaplja v morje in da so posamezniki in civilna združenja prešibki, da bi se postavljali po robu velikim korporacijam. Kako jim odgovarjaš? Kako naj danes ravna odgovoren potrošnik in kako naj vzgaja svoje otroke?
Menim, da je človeštvo s potrošništvom zašlo na stranpot in da nam je vse skupaj ušlo izpod nadzora. Današnji način življenja, predvsem zahodni, ima zelo visok davek. Ne gre samo za planet, temveč tudi za nas same in za družbo. Ugotavljam, da s tem izgubljamo vrednote. Vsakdo, ki mu pokažeš sliko izkoriščanja delavcev ali uničevanja okolja, se bo strinjal, da to ni prav, le malokdo pa bo naredil preklop pri sebi in ne bo kupil nizkocenovnega “hit” izdelka. S potrošništvom si ljudje polnijo emocionalni primanjkljaj ali si kupujejo vozovnice, ki jih bodo od manj prijetnih ali težkih miselnih situacij “odpeljale” v udobje; le-to je žal kratkotrajno in zahteva ponovitve. V okviru Goriške.si sem na temo pravične trgovine organizirala pogovor s Petro Doljak, ki ga bomo vsekakor še ponovili; vsake toliko časa organiziram čistilno akcijo ali pa se je udeležim . S tem želim opozoriti na smeti kot na posledico masovne potrošnje in nespoštovanja okolja.
Verjeti, da lahko drastično vplivamo na trg, korporacije in masovno potrošnjo je iluzorno. Podoba sveta, h kateri drvimo, našim prednikom ni bila predstavljiva. Vendar to ne pomeni, da so spremembe nepotrebne! Kvečjemu nasprotno! Vsaka družbeno odgovorna oseba bi morala biti seznanjena s to problematiko in vsak korak šteje! Kdor se poglobi v problem in ga začne reševati na osebni ravni, bo takoj opazil, koliko lahko stori posameznik s premišljenim in organiziranim nakupovanjem, z zmanjšanjem količine odpadkov, z uporabo trajnostnih in razgradljivih materialov, z razmislekom, koga ali kaj s svojim nakupom podpiraš (ponudbo ustvarja potrošnik) in podobno. Najbolje pa je, da se pred vsakim nakupom vsaj trikrat vprašamo, ali stvar res potrebujemo. Potrebno je ceniti dobre izdelke in jih biti pripravljeni tudi več plačati, imeti raje manj in kvalitetno, spoštovati delo vseh ljudi in tudi svoje, spoštovati vsa živa bitja in naravo. Pri vzgoji je pomembno, da zavestno oblikujemo navade odgovornega potrošnika, starosti primerno razlagamo in - kar je najpomembnejše, smo zgled!
Poleg lokalne politike in aktivizma si se nedavno aktivirala tudi na državnem nivoju. Zakaj si se odločila za ta korak? Kako se po tvojem mnenju politična skupina Levice, ki si se ji pridružila, in za katero tudi kandidiraš na bližajočih se parlamentarnih volitvah, razlikuje od drugih političnih skupin?
Na državnem nivoju sem se aktivirala, ker menim, da je veliko problemov, ki zahtevajo rešitve najprej na ravni države, in ker menim, da je potrebno politiko približati ljudem. Na živce mi gre, ker je veliko posameznikov apatičnih in menijo, da se jih politika ne tiče niti toliko, da bi šli volit; ne zavedajo se, da ima vsaka politična odločitev tudi vpliv na vsakdanje življenje posameznika in družbe. Za Levico sem se odločila, ker je najbližje mojim vrednotam, ker so z dosedanjim delom dokazali, da niso sami sebi namen in da jim je resnično mar za ljudi in okolje, ker je Levica kritična, misleča in čista - brez afer, in ker je prevetritev na političnem parketu nujno potrebna .